Pred davnimi časi so v najbolj ekskluzivnem butiku v Krakovu s stojala odnesli seksi rdeče hlače iz velurja. Njihova nova lastnica Sofia je bila spoštovana 32-letna vodja trženja s pomembno službo, ki jo je presegel le njen napolnjeni družabni koledar. Privlačnost je bila takojšnja. Naslednja dva tedna se Sofia ni mogla ločiti od svojih hlač. Sofia je rdeče hlače iz velurja oblekla za vsako elegantno odprtje v mestu. Potem pa se je nekega dne ustavilo.
»Pustila nas je ... odvrgla nas je v vrečo skupaj z ozkim mini krilom s tigrastim potiskom, s katerega nikdar ni snela etikete,« so mi nekega dne ob kavi povedale moje prijateljice rdeče hlače iz velurja. »Očitno ji nismo »prinašale veselja«1.« Od tega usodnega dne je minilo pet let – in niso bile edine. V mestu z milijoni modnih možnosti je postajalo metanje oblačil v smeti vedno bolj priljubljeno2.
Kot puhasto roza krilo, ki se je ravno tako postaralo, sem razumelo njihovo ogorčenje. »Sofia se je očitno bala zaveze,« sem reklo, malo v obrambi.
»Ni se bala zaveze,« so nasprotovale rdeče hlače iz velurja in se držale za rob, »zaveza preprosto ni več v trendu. Hitra moda je.«
Tisti večer so me v udobju lastne garderobe preganjale njihove besede. Nisem si moglo kaj, da se ne bi spraševalo, ali je to res? Ali je v času večjega, boljšega in hitrejšega ideja o zvestobi šla iz mode?
»Tako je,« je pojasnila moja dobra prijateljica, majhna črna obleka, »če želiš predanost, moraš ostati pomemben – klasična paleta, urejeni šivi in občasno moraš pogledati v drugo smer, ko tvoja dama pomerja druga oblačila.« Z lastnico Margit sta si zadnjih 17 let srečno predani. Margit je spremljala na uradnih službenih prireditvah in Margit ji je kupila Perwoll Renew Advanced. »Zato vztrajam pri dobri negi perila,« je dejala in s trakom ošvignila viseče stojalo na dvorišču, »to je osnova počasne mode.«
»Biti moraš pameten,« se je strinjal naš prijatelj sivi kostim. »Vsako leto se porabi 80 milijard novih kosov oblačil3. Želiš postati statistika? Če ne, moraš prevzeti nadzor.« Pozneje je naštel vse stvari, ki jih je poskušal, da bi ostal relevanten: broške, pasovi, našitki in »incident« – ko mu je lastnica za zabavo v stilu osemdesetih napolnila debele blazinice v ramena. »Včasih moraš biti malce domiseln, da stvari ostanejo zanimive,« je skomignil z rameni.
Na poti nazaj sem si ogledovalo stekleničko črnega barvila za tkanino. Je to odgovor za upočasnitev hitre mode? Je čas, da se vsa oblačila žensk prilagodijo ali pa končajo na odlagališču?
»Niti pod razno,« so vzkliknile moje prijateljice hlače iz rdečega velurja, ko sem naslednji teden na tečaju ob drogu pripomnilo: »Zakaj sploh živeti, če boš tak kot vsi ostali? Zato smo se odločile, da bomo prenehale biti hlače.« Za dramatičen učinek so zastale.
Vse se je zgodilo nekaj dni prej, so dejale, potem ko so zaradi še ene kratkoročne zveze pristale v trgovini z rabljenimi oblačili. Sprva smo bile ponižane, a je ravno takrat mimo prišla najbolj kul modna oblikovalka počasne mode iz Krakova, Ania. »Vzela nas je, raztrgala na koščke in sešila nazaj skupaj. Nikoli se nismo počutile bolj žive,« so zasijale, »in poglej nas zdaj – smo torba za nakupovanje!«
Tistega večera sem doživelo nov občutek upanja. Seveda bi veliko ljudi še naprej ravnalo z ženskimi oblačili kot z blagom za enkratno uporabo – nekaj, kar je treba obleči in zavreči. Vendar obstajajo tudi ljudje, ki vidijo lepoto v nepopolnosti. To je svet, katerega del sem se odločilo biti – svet, ki se sveti z broškami, prenapolnjenimi ramenskimi podložki in ki svojo modo sprejme z zavestjo. Po besedah velikega Yvesa Saint Laurenta: »Trendi zbledijo, slog ostane večen.«
Image credits:
Header image: Shutterstock
Viri:
1. Pogoj za obdržanje stvari, ki ne »prinašajo veselja« avtorice Marie Kondo
2. Vpliv tekstilne in oblačilne industrije na okolje
3. Prava cena: okolijski vpliv
Tako kot ti liki je tudi Perwoll več kot le lep obraz. Vse o našem trajnostnem potovanju preberite tukaj.