Perwoll Perwoll Perwoll

#Reconnect

Spoznajte svoja oblačila

Dan v življenju vaših kavbojk hitre mode

8.00 zjutraj, četrtek, december – Indija – začetek proizvodnje kavbojk iz džinsa

A cotton field: beginning of denim jeans production.

Malce omotičen po noči nemirnega spanca se bombaž prebudi in začne svoj dan. Za rast enega kilograma uporabnih vlaken je bilo potrebnih do 20.000 litrov vode1 (kar ustreza pranju kavbojk do 400-krat), številni pesticidi in šest do osem mesecev časa. Vendar ima bombaž pred seboj precej dolgo pot proizvodnje, preden lahko dobi obliko elegantnega para kavbojk hitre mode. »Nekaj moram storiti s svojimi lasmi,« pomisli, ko poskuša odstraniti nekaj drobcev, ki kvarijo njegovo pričesko.

9.00 zjutraj, torek, december – Pakistan – od bombaža do preje

Cotton being turned into cotton fabric

Ob občudovanju velikih površin zemlje, ki je bila nekoč njegov dom – del 35 milijonov hektarjev, namenjen pridelavi bombaža po vsem svetu – bombaž odnesejo čez mejo. Tu mu kombinacija velikih strojev, slabo plačanih delavcev in vprašljivih kemikalij2 pomaga doseči novo stopnjo čistoče in ga spremeni v prejo. »Videti sem vitkejša,« se nasmehne bombažna tkanina in občuduje novo predeno postavo.

10.00 zjutraj, petek, januar – Pakistan – od preje do blaga

The weaving process in denim jeans production

Toksična kopel ni ravno tisto, kar je bombažna preja imela v mislih za svoje jutro. »Ti novodobni tretmaji za razstrupljanje niso to, kar sem si predstavljala,« pove rahlo razdraženo.  Vendar pa mora čez trenutek priznati, da je njen novi indigo odtenek čista desetka. Seveda bo kemično sredstvo, potrebno za vezavo indigo barvila na njena vlakna, iztekalo v vodne poti2, vendar ima lepota vedno svojo ceno, kajne? Brez časa za razmislek o alternativah počasne mode, je vtkana v blago, skoči na tovornjak in odpotuje v Xintang – kitajsko mesto, znano kot »prestolnica kavbojk«.

12.00, ponedeljek, januar – Kitajska – kako nastajajo kavbojke

Workers making fast fashion jeans at a denim factory in China

»Prispela sem!« vzklikne bombažna tkanina, nato pa zakašlja. Vedno sem mislila, da bo vonj po uspehu manj zatohel. »Še dobro, da nimam pljuč,« pomisli, pripravljena na svojo preobrazbo v najnovejše oblačilo hitre mode. Zdi se, da delavci, ki uresničujejo njene sanje, niso niti približno navdušeni nad neštetimi urami, ki so potrebne, da se to zgodi. Delajo pa pridno in kmalu bombažna tkanina postane eleganten par kavbojk hitre mode.

13.00 petek, januar – Nemčija

A store selling fast fashion denim jeans

Da se odpravijo na svoje zadnje epsko potovanje, se kavbojke vkrcajo na dva tovornjaka, ladjo in letalo. Po 14.000 prevoženih kilometrih3 – kar je približno povprečje za par kavbojk hitre mode – se na svoje veselje znajdejo v evropski veleblagovnici. Po vsem svetu se vsako leto proda neverjetnih 1,25 milijarde kavbojk4, ki so z veseljem del izbrane druščine. »Mama bi bila ponosna,« zalesketajo, ko jih izbere elegantna ženska, ki diši po citrusih.

Epilog

A denim pair of jeans gives an insight into the fast fashion product life cycle

Življenje po prodaji je dobro, toda kavbojke hitre mode z zaskrbljenostjo redno pregledujejo svoje šive. Zavedajo se, da povprečen kos oblačila zdrži le 3,3 leta, preden ga zavržejo5. Vročično brskajo po spletu: »Kako ostati mlad« in »5 načinov, kako ohraniti zanimanje ženske«. Spoznajo vpliv hitre mode in se počutijo malo nesamozavestno, dokler ne odkrijejo počasne mode in spoznajo, da ni nikoli prepozno, da bi kaj spremenile. Naučijo se, da pranje kavbojk z ustreznim izdelkom in popravljanje nepravilnosti nista le odlična načina za podaljšanje njihovega življenja, ampak tudi bistveno boljši za okolje kot nakup novih. »Si že slišala za kintsugi?« vprašajo svojo elegantno lastnico, prepričane, da še ni prepozno za #RethinkFashion.

Image credits
Header image: Getty Images
Image of cotton field: Shutterstock
Image of inside the factory: Getty Images
Image of cotton yarn spinner: Shutterstock
Image of factory workers making denim: Getty Images
Image of retail shop: Stocksy

 

Viri:
1. Svetovni dan voda: cena bombaža v Indiji, ki se spopada s pomanjkanjem vode
2. Okolijska in človeška cena izdelave para kavbojk 
3. Številke so bile pridobljene iz kombinacije virov, vključno z:
Dobavna veriga kavbojk: ocena stroškov prevoza in porabe energije
(Michael Browne, Julian Allen, Skupina za študije transporta, Univerza v Westminstru, London, ZK)
Poraba energije v oskrbovalni verigi džinsa v Združenem kraljestvu
(Skupina za študije transporta, Univerza v Westminstru)

4. Analiza trga kavbojk iz džinsa
5. Cenjenje oblačil: cena britanske mode

Te zanima, kje Perwoll stoji na področju trajnosti? Izvedi tukaj.